Avtor: Drago Jančar funkcija: pisatelj Drago Jančar

»Težko je kaj reči ob tem. Seveda me veseli, ker imam takšnega bralca, ki živi s knjigami in ki tako misli o mojem pisanju. Je pa to mnenje, zlasti ker je neposredno in javno, zame tudi nekoliko obremenjujoče.«

»Slovenija premore odlične prevajalce, zaradi katerih skorajda ni knjige, ki je pomembna v evropskem kontekstu in ne bi bila prevedena v slovenščino.«

»Lažje mi je to umestiti v neki zgodovinski kontekst, čeprav je precej biografskih elementov v tej knjigi.«

»Prevajanje pomaga, da spoznaš avtorje.«

»Ne vem, ali obstaja evropska literatura. Se pa beremo, prevajamo, vedno bližje smo.«

»Jaz sem pisatelj. Kot politik bi se moral ukvarjati s popolnoma drugimi stvarmi.«

»Ne morem biti tiho, ko vidim, da gre kaj narobe.«

»V končnem izboru smo ostali s svojimi romani trije finalisti, dva odlična italijanska avtorja, Paolo Malagutti in Matteo Melchiore, vsi trije iz milanskih založb, onadva iz znamenite založbe Einaudi, jaz sem priplul na Tezejevi ladji, tako se imenuje založba, ki je izdala mojo knjigo (La nave di Teseo). In smo sedeli v dvorani in čakali. Osemčlanska žirija kritikov, v večini kritičark, je zasedala, medtem ko je že potekala prireditev. Nimam rad takih stresnih situacij. Pri nogometu veš, zakaj si zastreljal enajstmetrovko, tu pa lahko samo čakaš, kaj bodo odločili.«

»Moj roman je pač žirijo prepričal malenkost bolj (...) Gotovo jim moja, se pravi naša slovenska zgodba pripoveduje nekaj o njih samih, tudi Italija pozna podobne človeške pretrese (...) recimo Elsa Morante v svojem romanu Zgodovina (Storia). Vesel sem, ker je izmišljena in hkrati resnična zgodba iz Maribora postala nekakšen univerzalni spomin na vojno. Ki žal še zmeraj traja (...) ne samo v naši percepciji – če samo pomislimo na vse, kar se ta hip dogaja v Ukrajini.«

»To je tisto, kar je pri literaturi najlepše, da prideš v stik z nekom, neko popolnoma drugo kulturno izkušnjo, literatura pa ima to moč, da to prestopi.«

»Mislim, da bo nekoč literatura, ne bom zdaj rekel bolj objektivno, ker je to zdaj izpraznjen pojem, ampak globlje in občutljiveje spregovorila o teh stvareh.«

»Tisto noč, ko sem to prebral, sem vedel, da bom to tudi napisal.«

»Ni nam treba iti prav daleč od osrednjega trga, da naletimo nanjo.«

»V glavnem vedno izposojan, poleti pa sploh.«

»novo lahko nastane le, ko ali če se staro konča«

»Njegov upor, kritika, polemičnost in dvignjen kazalec jeznega starozaveznega preroka so rasli iz globoke prizadetosti in človeške izkušnje...«

»To se je dokončno zgodilo ob soočanju s prizoriščem človeške smrti v nacističnih koncentracijskih taboriščih.«

»Kot je še dodal, je bil Pahor po svojih izkušnjah, znanju in vizijah kozmopolit...«

»Njegov upor, kritika, polemičnost in dvignjen kazalec jeznega starozaveznega preroka so rasli iz globoke prizadetosti in človeške izkušnje.«

»Zdaj vem, da je to velika zgodba življenja, odvija se v nešteto različicah od začetka sveta.«

»Čeprav že dolgo živim drugje in hodim po svetu, a nekaj se dogaja, da me vsaj literatura zmeraj znova potegne nazaj domov.«

»Roman je sicer lociran tu, ampak jaz nisem pisatelj tipa genius loci, ki razlaga stvari svojega kraja.«

»V romanu je bolj kot resnični dogodki, ki jih je tudi nekaj, neka atmosfera časa, v katerem sem živel.«

»Razmišljal sem o tem, da človek zmeraj znova postavi ves svet, ko se pojavi v tem svetu.«

»Mi smo dediči tega časa, to je ostalo v nas, od tod so ti otroški spomini.«

»Vsak nov roman je nastanek novega sveta. Tako kot je vsako življenje, ko se začne, nov svet, nov kozmos, ki nastane.«

»Pri obeh so v ozadju neki resnični, dokumentarni dogodki, iz katerih potem rastejo zgodbe.«

»Galjot ima za ozadje pitoreskno 17. stoletje, ampak prav tam naletimo na kugo, ki je zelo primerljiva z nekaterimi današnjimi dogodki.«

»V Jugoslaviji smo bili kulturno odprti, a še vedno je bilo to diktatorstvo.«

»Moja skromna teorija je, da zahod ne razume dobro vzhoda.«